Razmišljam, od kje prihaja razočaranje? Za vikend se mi je zgodilo, da sem ga občutila, kmalu bi mi pokvaril vikend, pa sem ga prej opazila. Vendar od kje se je prikradel in kaj mi je želel sporočiti?
Razočaranje. Razočaranje, ker sem pričakovala. Kaj pa sem pričakovala? Pričakovala sem, da sem naredila nekaj dobrega in bodo osebe na drugi strani to opazile. Vendarle to delam za njih. In ker to dejanje ni prihajalo iz mene, iz želje po tem da nekaj naredim za druge, ampak iz dikcije moram to narediti, ker imam potem slabo vest, če ne. In zdaj si bom zaradi tega občutka krivde vzela čas da naredim nekaj dobrega za druge. Za moje dobro delo. Dobro delo, ki ga poganja energija krivde. In potem, realnost. Realnost je ta, da osebe na drugi strani tega ne opazijo tako. Jasno. Vsak ima svoj model svojega pogleda na življenje, svet in tako tudi dejanja dobrega. In dobro v tem trenutku za njih predstavlja nekaj povsem drugega, kot sem si predstavljala jaz.
Rezultat tega je razočaranje. Razočaranje na moji strani. So zaradi tega krivi drugi, ker ne delujejo po mojih pričakovanjih? Ne. Kriva sem sama, ker nisem bila že od začetka usklajena sama s sabo in sem delovala iz občutka krivde. Nova lekcija zame: Prenehaj delovati iz občutka krivde. Še manj iz potrebe, da moram delati dobro za druge, zato da delam dobro in da bom opažena zaradi tega. Roko na srce, ravno v tem primeru se to ne bo zgodilo.
Seveda dobro delati je lepo in tako nas učijo že od malih nog. Pa je dobro delati za vsako ceno res dobro? V mojem primeru me je pripeljalo do razočaranja. Moja energija dobrosti je izpuhtela v zrak, saj ni bila iskrena in usklajena z mano, mojim trenutnim stanjem. Ko delam dobro, naj dobro izhaja iz mene, iz moje usklajenosti.
In kako vem kdaj je neka reakcija, dejanje, ki ga počnem usklajeno z mano? Takrat, ko se zraven ne ukvarjam in pregovarjam s svojim umom, kako bom ob reakciji, dejanju izpadla, kako bom takrat videti in ali bom všečna okolici (drugim) in seveda ali me bodo ob tem opazili. Tudi občutki ob dejanju dobrega, ki je usklajeno z mano so podporni in navdihujoči, me polnijo z energijo zadovoljstva. Kadar ni usklajenosti, je v meni prisotnega veliko občutka krivde, ki se zliva s tem, da se poleg vsega še nisem dovolj potrudila.
Ej Barbi, saj veš, spreminjaš lahko samo sebe, to zdaj že dobro veš. In vem tudi to, da zadovoljstvo in in dobrost pridejo takrat, ko sem usklajena s svojimi mislimi, občutki in dejanji (reakcijami). Takrat, ko vem da sem dovolj. In okej je, da delujem usklajeno s sabo, ker takrat sem usklajena tudi z drugimi in svojo okolico.