Zaključujemo vikend. Vikend zavedanja. Zavedanja, da tega kar sem, se ne rabim sramovati. Še zdaleč ne. Da to kar sem lahko brez sramu in skrbi pokažem svetu. To moč, ki se iskri v meni, lahko delim z drugimi in jih pri tem podprem. Še zadnjič se odpravim na samorefleksijo do Pišnice, kjer moje solze združim z deročo reko pod mano. Meditacija in čas, ko ga preživim sama s sabo sta zdravilna. Ko zaključim, se odpravim nazaj proti hotelu, kjer sledi še dopoldne prizemljevanja in sidranja novega zavedanja.
Moč, ki jo nosim v sebi se združi z močjo, ki jo v sebi nosijo ostala dekleta in ženske v skupini. Moč, ki postane neizmeren vir podpore ena drugi. Podpora, ki jo prinašamo v ta življenja. Milost in hvaležnost zaobjameta prostor v katerem se že cel vikend spoznavamo. Med sabo in same sebe. Koliko zavedanj se je danes sprostilo in nas doseglo, se v nas naselilo in zasidralo. Toliko jih bomo odnesle s seboj domov, naprej v življenje.
Res močno darilo je, darilo, ko dobiš sebe. Ko začutim del sebe, ki ga prej nisem začutila pogosto. Ali pa sem ga in ga nisem prepoznala. In ta delček potem podpre drug delček mene, da se odpre. Verižna reakcija. Tako se ti delčki sestavijo mojo celost, ki sem.
Hvala Kranjska Gora, Nina, Nives in Vesolje 💖.