Vsaka situacija ima toliko pogledov nanjo, kot jo zazna število oči, ki jo opazujejo. In moje oči te iste situacije ne vidijo na tak način, kot jo vidijo tvoje ali njegove ali njene, ampak jo vidijo skozi moje izkušnje, moja občutenja, kako jaz doživljam situacijo, oziroma svet okoli sebe (okolico), kakšne izkušnje imam, kakšna čustva in občutke sem razvila na podlagi teh svojih izkušenj, ki sem jih pridobivala z opazovanjem oziroma doživljanjem.
In čustva so edinstven kompas, ki navigira naše življenje. Čustva nam dajejo prijetne in manj prijetne občutke. V prijetnih živimo, z manj prijetnimi rastemo. Vse dokler se ne vmeša tisti naš notranji glasek, ki ga sama imenujem um, mnogi pa ego, ki nam prigovarja kaj si zaslužimo in česa ne. Česa smo vredni. Sama sem bila večino življenja prepričana, da ego napihuje, da ti ego prigovarja, kako super dober si. Da so plod ega superlativi vseh vrst, ki obstajajo pod soncem. Pa sem se odločila spoznati svoj ego in kaj kmalu ugotovila, da gre ego lahko tudi v super-ne-relative in da me lahko tudi zelo hitro potepta.
Moj ego deluje na način, da mi prigovarja nisi dovolj dobra, ne zaslužiš si in nisi vredna, da se ti v življenju dogaja dobro, ker če se mi bo dogajalo dobro, če si dovolim biti vredna in si dovolim zaslužiti prijetno, potem… Potem on izgubi moč. Ob zavedanju svoje vrednosti on izgubi svojo moč nad mano. Takrat se moje misli ne zapenjajo in spodtikajo ob to, kako sem to rekla in kako je to, kar se naredila, izpadlo pred drugimi. Takrat me ego ne mora grajati in obsojati, da nisem dovolj dobra in kaj si bodo za vraga mislili drugi. Ob zavedanju in sprejemanju lastne vrednosti stojim za svojimi pogledi, svojimi izkušnjami in čustvi.
In ko stojim za svojimi pogledi, čustvi, izkušnjami, se zavedam lastne vrednosti, takrat sprejemam svoja občutja, prijetna in manj prijetna. Sprejemam jih taka kot so, včasih super pozitivna, naslednjič prekleto boleča. Moja. In ko jih živim in uporabljam kot kompas, ki navigira moje življenje, mi prijetna kažejo smer, neprijetna priložnosti za rast in z njimi raste tudi moja vrednost. Postajam človek, vreden življenja.